Glavna Rešitev za Podnebne Spremembe - Veganstvo
Najvišja Mojstrica Ching Hai - svetovno priznana duhovna učiteljica, umetnica in človekoljubinja. "Korenina naših težav je, da smo bili in smo neprijazni do naših so-prebivalcev: živečih, čutečih, hodečih, igrajajočih se, ljubečih bitij, kot so živali vseh velikosti in oblik. Ravno tako bili neprijazni do našega okolja. Naše so-prebivalce, živali, smo ubijali in uničevali naše okolje, krčili gozdove in onesnaževali naše vode in ozračje. Zatorej, moramo, da bi rešili problem z katerim se sedaj srečujemo, delovati v nasprotni smeri. Prijazni moramo biti do naših so-prebivalcev. Namesto, da jih ubijamo, mučimo, žrtvujemo, moramo skrbeti zanje. In namesto krčenja gozdov moramo ponovno saditi drevesa. Skrbeti za okolje, ki nam je na voljo." več
Dr. James Hansen - NASIN glavni klimatolog
"Obstaja mnogo stvari, ki jih ljudje lahko storijo za zmanjšanje ogljikovih izpustov, vendar je zamenjava žarnice in veliko ostalih stvari manj učinkovitih od spremembe prehrane, saj če se raje poslužujete jedi, ki so v prehranjevanjevalni verigi nižje kot živali, ki proizvedejo mnogo toplogrednih plinov, v samem procesu proizvodnje mesa, lahko na ta način v primerjavi s čemerkoli drugim mnogo bolj prispevate. Zatorej, je to v okviru individualne akcije morda najboljša stvar, ki jo lahko storite."
Moje sporočilo je: bodite vegi, živite zeleno, rešite planet."
Prikaži video | 
Skrij video
Dr. Rajendra Pachauri - Predsedujoči Medvladnemu forumu o spremembah podnebja (IPCC-ju)
"Celotni cikel proizvodnje in uživanja mesa je zelo inteziven glede izpustov ogljikovih dioksidov. In zatorej vedno pravim, da če boste jedli manj mesa boste boste bolj zdravi, ravno tako tudi planet!
Mislim, da bi globalni skupnosti neizmerno pomagalo, če bi uživali manj mesa. Vendar hočem samo osvetliti dejstvo, da je celotni cikl mesa zelo, zelo intenziven glede izpustov ogljikovega dioksida."
"Rekel bi: bodite vegi, živite zeleno in rešite naš planet!"
Prikaži video |
Skrij video
Vpliv proizvodnje in uživanja mesa na podnebne spremembe
Meso in podnebne spremembe
- Glede na poročilo UN "Dolga senca živinoreje" proizvodnja živinoreje najbolj prispeva h globalnemu segrevanju.
- Živalski odpadki in odlagališča odpadkov izpustita v naše vode več onesnaževalcev kot katerikoli druga dejavnost.
- Na mesu osnovana prehrana zahteva 10 - 20 krat več zemlje od tiste, osnovane na rastlinah - skoraj polovico svetovnega zrnja in sojinega zrnja se porabi kot krma za živali.
|
Razmerja GHG izpustov iz različnih delov proizvodnje živinoreje |
Izpusti zaradi živinoreje: 18%
Izpusti svetovnega prevoza: 13.5%
18% vseh toplogrednih plinov zaradi človeških aktivnosti, vključno z:
9% CO2
37% CH4 (metana) - 23 krat bolj nevaren za globalno segrevanje od CO2 v zadnjih 100 letih, 72 krat v zadnjih 20 letih
65% N2O (dušikov oksid) - 296 krat bolj nevaren za globalno segrevanje od CO2 v 100 letih, 275 krat v 20 letih
Vir: FAO, 2006 (1) | |
Proizvodnja 1kg govedine:
- Vodi do izpustov toplogrednih plinov s sposobnostjo ogrevanja enako 36.4 kg CO2.
- Izpušča sestavine gnojil, ki se lahko merijo z 340 g žveplovega dioksida in 59 g fosfata.
Porabi 169 megajoulov energije.
- 1 kg govedine je odgovoren za vsoto izpostov CO2 enako evropejskemu avtu na vsakih 250 km in pokuri dovolj energije kot osvetlitev 100 watne žarnice v dvajsetih dneh.
- Več kot dve tretjini energije se porabi za proizvodnjo in prevoz živalske krme.
Vir: Revija za Živalske Znanosti, 2007 |
" plasti močvirnih tal se vsak dan topijo. Metan in tudi drugi plini uhajajo v ozračje. Resnično upam in molim, da kdo posluša. Metan in dušikov oksid sta produkta reje živine in njenega vzdrževanja. Zato sta veliko bolj strupena in nevarna od CO2.
Ker ozračje postaja toplejše, metan uhaja v zrak. Če ustavimo najhujši vzrok globalnega segrevanja, kar pomeni rejo živine, bomo sposobni rešiti planet. Moramo ustaviti ubijanje ljudi in živali. Moramo prenehati s proizvodnjo živalskih produktov. In moramo jih nehati uporabljati."
- Najvišja Mojstrica Ching Hai - 6 Julij 2008 - Videokonferenca z Londonom (2)
| |
Krčenje gozdov
 |
Krčenje gozdov igra glavno vlogo pri podnebnih spremembah.Več kot 300 strokovnjakov je dejalo: "Če izgubimo gozdove, izgubimo borbo proti podnebnim spremembam." Vendar se je krčenje Amazonskega gozda zvišalo na 69 procentov samo zaradi zahteve po mesu, in še to samo v enem letu, med avgustom 2007 in avgustom 2008. Sektor živinoreje je daleč največji geografski uporabnik zemlje.
- Proizvodnja živinoreje zavzame 70% vseh kmetijskih površin in 30% svetovne površine zemlje
- 70% poprej pogozdene zemlje sedaj nadomeščajo pašniki namenjeni paši živine, pridelki namenjeni živalski krmi pa prekrivajo velikanski preostali del zemlje
- 20% zemlje namenjene pašnikom se uniči zaradi prevelike pašnje, stisnjenosti in erozije
Vir: FAO, 2006; Goodland R. et al,1999 |
" Vse ima neki razlog. Ravno tako kot imajo drevesa nalogo oskrbovati planet z kisikom. Brez dreves bi umrli. Resnično. Vode bi bilo manj, ker ne bi bilo dreves, ki bi privlačile vodo in jo tam zadržale. Zato je vse na tem planetu medsebojno povezano, vključno z nami, ljudmi, pri medsebojni pomoči pri ustvarjanju bolj udobnega in primernega življenja. Če pa tega ne vemo, potem ubijamo same sebe. Vsakič, ko ubijemo drevo ali ubijemo žival, ubijamo majhen del nas samih."
- Najvišja Mojstrica Ching Hai - 6 Junij 2001 - Florida, ZDA |
Pomanjkanje hrane
 Rastoče cene hrane so v podhranjenost pahnile dodatnih 75 milijonov ljudi, kar pomeni, da je na svetu do 923 milijonov podhranjenih ljudi, samo v letu 2007.
Ali imamo res premalo hrane?
1/3 svetovnega pridelka žit in okoli 90% soje se uporablja za krmo živalim, navkljub naravni neučinkovitosti. Zrno, ki se porabi za krmo živalim, je dovolj, da nahrani 2 bilijona ljudi.
Za proizvodnjo 1 kg govedine je potrebnih 10 kg žit.
Za proizvodnjo 1 kg prašičjega mesa je potrebnih 4 do 5,5 kg žit.
Za proizvodnjo 1 kg perutnine je potrebnih 2,1 do 3 kg žit.
Vir: FAO, 2006; CAST 1999; B. Parmentier, 2007
"Vse ostalo vzame preveč časa, mi pa časa nimamo. Zato moramo izbrati vegetarijansko prehrano; nič več živalske reje. Izberite organsko kmetovanje, pomagajte drug drugemu, delimo si hrano, ki nam je na voljo.
Kajti če bomo vegetarijanci, vsi izmed nas, bomo imeli obilo hrane, ki jo bomo lahko delili z vsemi; nihče ne bo šel več lačen spat. Prihranili bomo obilo časa, energije, denarja ter prav tako pomagali drugim pri boju z boleznimi in ponovno vzpostaviti življenje. Vse je mogoče, zato, ker ne bo več vojn, niti z živalmi ne. Mir se začne doma."
- 2008 KritičniTrenutki za Rešitev Planeta:Kaj lahko storim? Seminar -29. junij2008(2) |
Pomanjkanje vode in onesnaženje
 Priča smo neprizanesljivim sušam z razpokano zemljo, ki so nasledile masivne poplave in uničenje poljdelelskih pridelkov in ostalih lastnin brez primere. In vsak dan 30.000 otrok na svetu umre zaradi bolezni povezanih z vodo.
70% vse vode se porabi za proizvodnjo hrane, ki je namenjena kot krma za živinorejo in živinoreja je med najbolj obsežnimi viri sektorjev onasneževanja voda ter je odgovorna za 64 % izpustov amoniaka, ki prispeva h kislemu dežju.
Ena tovarna bolj onesnaži vodo od celotnega mesta Houston v Texasu.
4664 litrov vode se porabi za eno postrežbo govedine, medtem ko je za popon veganski obrok potrebnega samo 371 litrov vode. Znanstveniki so izračunali, da bi dejansko prihranili več vode s tem, ko bi se odpovedali enemu kilogramu govedine ali štirim hamburgerjem kot pa če se ne bi tuširali vsaj šest mesecev.
"Da. In vegetarijanska prehrana bo zaustavila 80 % globalnega segrevanja, zaustavila vso krutost, če začnemo na našem krožniku. Proizvajanje ljubeče, prijazne energije na svetu bo ustavilo pomanjkanje vode in njeno onesnaževanje, ustavilo pomanjkanje hrane in vojne, preprečilo smrtne bolezni, prihranilo ogromne davke in račune za zdravstvo s čemer bomo zgradili boljši svet in podprli nove uporabne izume in organizacije dobrih ljudi."
- Intervju z Najvišjo Mojstrico Ching Hai ter Jamesom Beanom iz Duhovno Prebujajočega Radia - 29 Julij 2008 - ZDA(7) |
Preobilno ribarjenje in mrtve cone
Ribe, gojene za hranjene živali, grozijo morskemu ekosistemu in ena tretjina svetovnega ulova rib gre za živalsko krmo. Rezultati devet letne študije Inštituta Znanosti za Zaščito Morja na Univerzi Stony Brook in Univerzi Britanske Kolumbije so pokazale, da se alarmantnih 28 milijonov ton morskih rib trenutno lovi in hrani tovarniško gojenim ribam, prašičem in piščancem.
Dr. Ellen K. Pikitch iz Stony Brook Univerze je povedala, “…To je ogromen delež svetovnega ulova rib. Raščoči pritisk na majhne divje ribe lahko ogrozi celotno mrežo morske hrane.”
Poročilo osnovano na raziskavi iz ZDA in izobraževalni ustanovi Inštituta za Svetovno Politiko navaja, da razširjena ribolovska praksa ustvarja tveganje za življenje v morju. Študija iz 2003 leta je pokazala, da je 90 odstotkov velikih rib izginilo v preteklih 50 letih, Inštitut za Svetovno Politiko pa sedaj poroča o vsotah ki se porabijo za subvencioniranje industrije ribarjenja, ki naj se namesto tega uporabi za ustvarjanje velikanskih morskih rezervatov.
Ocean postaja kisel zaradi vsrkovanja prevelike količine ogljikovega dioksida, tople temperature pa silijo živali k preseljevanju v nova življenjska okolja.Tako imenovane "mrtve cone" oropane življenja je moč najti na neizmerno velikih področjih, ki merijo deset tisoče kvadratnih metrov. K nastanku le teh področij pripomoreta in s tem povzročita tako onesnaževanje, kot preveliko ribarjenje. Organizacija Združenih Narodov za Prehrano in Kmetijstvo je navedla, da je več kot 80 procentov ribjih vrst sedaj na njihovi poti k izumrtju.
" Prehranjevanje z ribami je ravno tako zelo izčrpujoče za planetarni ekosistem. Dokazali so, da je preveliko ribarjenje sardin imelo za posledice mnogo mrtvih con. Zato, ker se tam nahajajo z razlogom. Tam so morda zaradi kisika, ki ga oddajajo, zaradi življenja, ki ga morda podarjajo nekaterim drugim vrstam ali čiščenja okolja. Katerikoli vrsta. ki jo je Bog postavil na ta planet, ima neko delo. Ravno tako kot ljudje, ki imamo svoje delo. Živali imajo ravno tako svoje naloge. Gre za to, da mnogi ljudje mislijo, da so neuporabne, zato jih lovijo in jedo. Vendar so za naš ekosistem zelo, zelo uporabne.."
Najvišja Mojstrica Ching Hai - Videokonferenca z centrom iz Hamburga, Nemčija - 18. Juij 2008
|
Bolezni povezane z mesom
Nekatere Bolezni Povezane z Uživanjem Mesa
Bolezen modrega jezika
- E. coli
- Salmonela
- Ptičja gripa
- Bolezen Norih Krav
- Prašičja bolezen(PMWS)
- Listerioza
- Zastrupitev z lupinarji
- Pre-eclampsija
- Campylobacter
NEKATERE IZMED CEN UŽIVANJA MESA:
SRČNE BOLEZNI
- Več kot 17 milijonov življenj izgubljenih vsako leto
- Stroški zdravljenja srčnožilnih bolezni znašajo vsaj 1$ trilijon ameriških dolarjev letno
RAK
- Več kot 1 milijon novih pacientov, ki so zboleli za rakom na debelem črevesjudiagnosticiranih vsako leto
- Vsako leto 600,000 smrti povzročenih zaradi raka na debelem črevesju
- Samo v Združenih Državah zdravljenje raka na debelem črevesju stane okoli 6.5 bilijona ameriških dolarjev
- Vsako leto na novo diagnosticiranih milijone ljudi z ostalimi zaradi mesne prehrane povzročenimi raki.
DIABETES
- Širom sveta prizadetih 246 milijonov ljudi
- Kot je ocenjeno se za zdravljenje vsako leto porabljenih 174 bilijona ameriških dolarjev.
DEBELOST
- Na svetu je več kot 1,6 bilijona odraslih pretežkih z 400 milijoni, ki so predebeli
- Samo v Združenih Državah se za stroške zdravljenja porabi vsako leto 93 bilijonov ameriških dolarjev.
- Vsaj 2,6 milijona ljudi letno umre zaraditežav povezanih z preveliko težo ali debelostjo
PLUS VEČ…
|
Viri
 |
Assessing The Environmental Impacts of Consumption and Production (2010) |
| - UNEP |
| |
The health benefi ts of tackling climate change - An Executive Summary for The Lancet Series |
| - The Lancet |
| |
Livestock and Climate Change |
| - Worldwatch Institute |
| |
Organic: A Climate Saviour? |
| - the Institute for Ecological Economy Research (IÖW) |
| |
Livestock Consumption and Climate Change: A Framework for Dialogue |
| - Food Ethics Council (FEC) as part of WWF’s One Planet Food programme |
| |
Slaughtering the Amazon |
| - Greenpeace |
| |
Cool Farming:Climate impacts of agriculture and mitigation potential (2008) |
| - Greenpeace |
| |
Climate benefits of changing diet (Free Preview - 2009) |
| - Elke Stehfest , Lex Bouwman, Detlef P. van Vuuren, Michel G. J. den Elzen, Bas Eickhout and Pavel Kabat |
| |
Food-Miles and the Relative Climate Impacts of Food Choices in the United States (2008) |
| - Carnegie Mellon University |
| |
Putting Meat on The Table: Industrial Farm Animal Production in America (2008) |
| - Executive Summary , Pew Commission on Industrial Farm Animal Production |
| |
American Meat: A Threat to Your Health and to the Environment (2004) |
| - Polly Walker,M.D.,M.P.H.&Robert S. Lawrence,M.D. |
| |
Happier Meals: Rethinking the Global Meat Industry. (2005) |
| - Worldwatch Paper 171 |
| |
Meat's Carbon Hoofprint (2007) |
| - Prof Barry Brook and Geoff Russell |
| |
The Economic Impact of Global Warming on Livestock Husbandry in Kenya (2008) |
| - Jane Kabubo-Marian,PhD School of Economics,University of Nairobi |
| |
Livestock's Long Shadow (2007) |
| - United Nations Food and Agriculture Organization |
| |
The livestock industry and climate (2007) |
| - Jens Holm & Toivo Jokkala |
| |
Cooking up a storm: Food, greenhouse gas emissions and our changing climate (2008) |
| - Food Climate Research Network |
| |
Saving Water: From Field to Fork - Curbing losses and wastage in the food chain (2008) |
| - Stockholm International Water Institute, International Water Management Institute, Chalmers, and Stockholm Environment Institute. |
| |
Can Britain Feed Itself? -Simon Fairlie( 2007) |
| - The Land |
| |
The Cattle Realm: A new phase in the livestock colonization of Brazilian Amazonia (2008) |
| - Amlgos da Terra |
|
|
več
Oglasi o podnebnih spremembah
